Ste odpravili absentizem, v poslovanju pa ni napredka?

Mnoga podjetja so se v zadnjem času pohvalila, da se je absentizem bistveno izboljšal in da so odpadle odsotnosti, ki niso načrtovane. Odlično!

Kaj pa število nesreč pri delu? Stopnja produktivnosti? Klima med zaposlenimi?

V kolikor ste tudi tu naredili napredek, ste svoje delo odpravili odlično. Število nesreč pri delu se je zmanjšalo, saj ste uvedli in izvajate ukrepe tako pri sami opremi kot pri zavedanju in osveščanju sodelavcev. Vaša produktivnost na zaposlenega je porasla, kar pozitivno vpliva na rezultate poslovanja. Tudi klima med zaposlenimi se je izboljšala, ker ste s svojimi odločitvami pozitivno prispevali k počutju sodelavcev na delovnem mestu, kar vam omogočajo tudi boljši rezultati.

Bravo! Ste eno od podjetij, ki si zasluži nagrado in članka vam ni potrebno prebirati dalje.

Kaj pa se je zalomilo v podjetjih, ki kljub manjšemu absentizmu ne beležijo pozitivnih učinkov. Tu je očitno šlo nekaj svojo pot ali pa je bilo spregledano. Eden izmed prikritih vzrokov je t.i. presentizem.

Kaj prezentizem sploh pomeni?

Prezentizem pomeni, da posameznik prihaja na delo, vendar pri delu ni miselno zbran in učinkovit zaradi bolezni, hudih družinskih ali drugih življenjskih pritiskov ali stresorjev ali ker si ne dovoli dovolj časa za okrevanje. Posledice prezentizma se lahko kažejo v:

  • zmanjšanju produktivnosti v podjetju,
  • poslabšanju zdravstvenega stanja prizadetega delavca
  • in sodelavcev, kadar gre za nalezljive bolezni.

Vse skupaj pa negativno vpliva na delo, saj so po navedbah Univerzitetnega rehabilitacijskega Inštituta RS negativni učinki prezentizma predvsem:

  • podaljšan čas za izvedbo dela,
  • znižana kakovost opravljenega dela,
  • znižane izvršilne sposobnosti (iniciativnost, organizacija in načrtovanje lastnega dela, sposobnost reševanja problemov…),
  • znižana kapaciteta za vrhunske dosežke,
  • znižana količina opravljenega dela,
  • znižana socialna vključenost in medosebno delovanje
  • znižana motivacija.

Največ prezentizma se pojavlja v delovnih okoliših z nižjo stopnjo izobrazbe, kjer so zaposleni socialneje šibkejši in zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo biti odsotni. Prezentizem je pogost v podjetjih, kjer delavci nimajo zamenjav in jih vse delo počaka, da se vrnejo na delovno mesto, kar povratek naredi še bolj stresen ali v podjetjih, kjer je malo zaposlenih in odsotnosti neposredno vplivajo na neizvedbo delovnih procesov. Še vedno je najpogostejši vzrok zaskrbljenost za varnost zaposlitve.

Prezentizem je težje odkriti, zato ga navadno kasneje zaznamo, se pa kaže v zdravstvenih dejavnikih kot so glavoboli, bolečine v hrbtenici, alergije, depresija, stres, artritis in podobno.

Zakaj opozarjamo na prezentizem? Ker ga je težje odkriti, ker vnaša v tim demotivacijo in ker so njegovi škodljivi učinki bistveno dražji za podjetje kot absentizem. Angleži ocenjujejo, da so stroški, ki so posledica prezentizma 1,8 krat večji kot stroški absentizma.

 Podjetja, ki imajo letne bonuse vezane na odsotnost bolniških ali podobnih izostankov, morajo biti še previdnejša, da zaradi internega sistema nagrajevanja ne vspodbujajo prezentizma. Predvsem v kolikor delujejo na področju prehrane, dela z otroci ipd.

Na tem mestu ni odveč poudariti, da ne smemo pozabiti k vsem ukrepom, ki zmanjšujejo absentizem, pridati tudi ukrepe za preprečevanje prezentizma.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja